Štiri civilizacije, ki so skrivnostno izginile

Človeška zgodovina je polna zgodb o civilizacijah, ki so znatno napredovale v kulturi, tehnologiji in družbenem razvoju, a so nato skrivnostno izginile.

Izginotje teh civilizacij je povezano s številnimi nenavadnostmi. Vsak od njih, pa naj gre za tehnološko napredno družbo ali kulturno bogat imperij, deluje kot posebna uganka.

Kako je mogoče, da cele civilizacije s svojimi naprednimi mesti, kompleksno družbeno strukturo in bogato kulturno dediščino kar tako izginejo brez sledu?

So jih prizadele naravne katastrofe, vojne, družbeni nemiri ali je šlo za nekaj povsem drugega? To nejasno in megleno obdobje naše človeške zgodovine bi morda moralo v nas prebuditi strah za lastno prihodnost, saj močno vpliva na naše razumevanje človeškega napredka.

Civilizacija Majev
Majevska civilizacija je bila ena najnaprednejših starodavnih kultur, ki je cvetela od približno 2000 pr. n. št. do poznega klasičnega obdobja (približno 250 do 900 pr. n. št.) v današnji Mehiki, Gvatemali, Belizeju, Hondurasu in Salvadorju.

Ta civilizacija je pustila pomemben vpliv na človeško družbo s svojimi dosežki v matematiki, astronomiji, arhitekturi in pisanju.

Maji so bili neverjetni matematiki in so koncept ničle razvili neodvisno od drugih civilizacij. Imeli so globoko znanje o vesolju in njihov napredni koledarski sistem, ki je temeljil na astronomskih opazovanjih, jim je omogočal natančno sledenje času.

Impresivne so majevske zgradbe, s palačami, templji in piramidami, zgrajenimi izjemno natančno in

pogosto bogato okrašenimi s hieroglifsko pisavo, ki so jo Maji uporabljali za zapisovanje zgodovinskih in obrednih besedil.

Kljub tem dosežkom pa je majevska civilizacija v 8. ali 9. stoletju našega štetja skrivnostno izginila in znanstveniki so ponudili več teorij, ki poskušajo razložiti ta pojav.

Po eni od hipotez bi okoljski dejavniki, kot sta izčrpavanje naravnih virov in degradacija tal, lahko znatno zmanjšali zmogljivost za vzdrževanje velikih populacij. Vojne in družbeni nemiri, ki jih povzročajo zapletena politična zavezništva in konflikti med mestnimi državami, bi lahko še bolj destabilizirali to družbo.

Menijo tudi, da so podnebne spremembe, vključno z zelo dolgimi obdobji suše, odločilno vplivale na pridelavo hrane.

Vsi ti dejavniki bi lahko tvorili kompleksen niz okoliščin, ki so pripeljale do izginotja Majev. Toda resnica je, da nihče zagotovo ne ve, kaj se je zgodilo z eno najbolj fascinantnih civilizacij v zgodovini.

Civilizacija v dolini reke Ind
Civilizacija v dolini reke Ind se je razširila na ozemlje današnjega Pakistana in severozahodne Indije, vključno z naprednimi mesti, kot sta Mohenjo Dara in Harappa s po 40.000 prebivalci.

Ta civilizacija je cvetela v obdobju od približno 3300 do 1900 pred našim štetjem, njene ogromne javne zgradbe iz opeke in blata, prefinjen kanalizacijski sistem in urbanistično načrtovanje pa dokazujejo, da je bila ta civilizacija zelo napredna.

Zelo malo je znanega o vsakdanjem življenju prebivalcev doline reke Ind, razen, da so trgovali s Sumerci in izvajali eno od prvih oblik hinduizma.
Ena največjih skrivnosti, povezanih s to civilizacijo, je njen nenaden propad okoli leta 1900 pr. Pojavile so se številne teorije, ki skušajo razložiti razloge za ta propad, ena najpogosteje sprejetih pa je sprememba toka reke Ind.

Po tej teoriji bi lahko reka Ind, ki je bila ključna za kmetijske dejavnosti in oskrbo prebivalcev doline, spremenila svoj tok zaradi tektonskih aktivnosti ali podnebnih sprememb, kar je povzročilo upad kmetijske proizvodnje in opustitev urbanih centrih.

Naravne nesreče, kot so potresi in poplave, so morda prav tako prispevale k propadu civilizacije v dolini reke Ind. Ti dogodki bi lahko uničili infrastrukturo in prisilili prebivalstvo k selitvi na varnejša območja.

Poleg tega obstajajo nekateri znaki družbeno-ekonomskih sprememb in notranjih konfliktov, ki bi lahko destabilizirali družbeni red.

Vsi ti dejavniki bi lahko ustvarili nevzdržne pogoje za preživetje tako kompleksne civilizacije.

Anasazi civilizacija
Civilizacija Anasazi, znana tudi kot starodavna ljudstva Pueblo, je naseljevala regijo Four Corners, kjer se stika ozemlje današnje Nove Mehike, Arizone, Kolorada in Utaha.

Obstoj te civilizacije dokazuje bogata zapuščina v obliki spektakularnih arhitekturnih struktur, kot so kamnite zgradbe in kompleksne jamske ruševine, kot so tiste v Mesa Verde.

Anasazi so bili morda najbolj znani po svoji kompleksni družbeni strukturi, ki je vključevala natančno razvite sisteme trgovine in kmetijstva.

Uporabili so napredne namakalne sisteme, da bi kar najbolje izkoristili omejene vire sušnega območja, ki so ga naseljevali. Vendar pa je okoli 13. stoletja pr. n. št. ta zelo napredna civilizacija skrivnostno izginila in za seboj pustila mnoga neodgovorjena vprašanja in teorije.

Z analizo različnih histografskih in arheoloških študij raziskovalci kažejo, da so dolgotrajne suše znatno prispevale k zatonu Anasazijev.

Kljub njihovemu skrivnostnemu izginotju zapuščina Anasazijev živi prek plemen Pueblo, ki so ohranila velik del kulture in tradicije svojih prednikov.

Rapa Nui: Civilizacija z Velikonočnega otoka
Ena najbolj fascinantnih in skrivnostnih izginulih civilizacij je tista z otoka Usrknje, znanega tudi kot Rapa Nui.

Ta majhna polinezijska kultura je znana po ogromnih kamnitih kipih, imenovanih “moai”, ki so visoki do 10 metrov in težki do 75 ton.

Usoda te civilizacije ostaja zavita v tančico skrivnosti, teorije pa nakazujejo različne razloge za njen propad.

V središču ene od vodilnih teorij je ekološka katastrofa, ki jo je povzročilo prekomerno krčenje gozdov.

Z različnimi arheološkimi in paleookoljskimi študijami so znanstveniki ugotovili, da so prebivalci Velikonočnega otoka v veliki meri uporabljali les kot osnovni vir za gradnjo kanujev, hiš in verjetno tudi za transport kipov moaijev.

Na koncu je množična sečnja povzročila erozijo tal, zmanjšanje kmetijske proizvodnje in izgubo ključnih virov, kar bi lahko bil sčasoma eden od vzrokov za propad te civilizacije.

Po drugi teoriji pa so notranji spopadi med plemeni v bistvu povzročili družbeni kolaps, zaradi omejenih virov pa so spopadi med klani postali pogostejši in smrtonosni.

To je vodilo v razpad družbenega sistema, kar je dodatno oslabilo skupnost in njeno sposobnost spopadanja z okoljskimi izzivi.

Druga teorija obravnava prihod evropskih raziskovalcev. Menijo, da so evropski pomorščaki v 18. stoletju prinesli bolezni, trgovino s sužnji in druge negativne dejavnike, ki so dodatno oslabili že tako dobro družbo Rapa Nui.

A ne glede na različne teorije, ki poskušajo pojasniti izginotje teh civilizacij, se zdi, da bo prava resnica za vedno ostala skrita v preteklosti.