Sajenje morske trave pod vodo

Danski potapljači v boju proti podnebnim spremembam. Raziskave o sajenju rastlin pod vodo izkazale za uspešne. Potapljači namreč po gojenju na kopnem posadijo morske alge pod vodo.

Sajenje rastlin na kopnem ali pod morjem vpliva na boj proti podnebnim spremembam. Tako Univerza Južne Danske vodi projekt, ki pomaga zmanjšati ogljični odtis države in to pod morjem. Raziskovalci so namreč izvedli uspešen poskus, ki je vključeval ponovno zasaditev dragocene ruglice na morsko dno v dveh lokalnih fjordih: Horsens in Vejle. Dejstvo je, da je več kot 70 vrst morskih trav med najmanj zaščitenimi in sestavljajo številne svetovne obalne habitate. Zajamejo in shranijo ogljik bolje kot katera koli druga rastlina. Sekvestracija ogljika z morsko travo je 35-krat hitrejša kot v deževnem gozdu. Izkazalo se je, da lahko najboljši ponor ogljika leži tik pod vodo, skrit očem.

Po znanstvenih ocenah lahko en hektar (kar je malo več kot polovica nogometnega igrišča) morske trave zajame 335 kilogramov ogljika na leto. Toliko namreč izpusti avtomobil, ki prevozi 6212 kilometrov. Morska trava je bistvenega pomena tudi za divje živali, ki uporabljajo podvodne travnike kot življenjski prostor. “Morske alge so ključne za življenje v fjordu Vejle in naših celinskih morjih na Danskem,” za tuje medije pojasnjuje Mads Fjeldsoe Christensen, biolog in vodja projekta iz občine Vejle. »Kot bi posadili gozd v morju,« dodaja. V devetdesetih letih 20. stoletja je Danska izgubila 80–90 % nekoč bujne morske trave, ki je rasla ob njenih obalah in v fjordih. Razlogi so zapleteni in povezani s prekomernim ribolovom, odtokom kmetijskih odpadkov in podnebnimi spremembami. Glede na pomen rastlin za sekvestracijo ogljika in biotsko raznovrstnost jih znanstveniki poskušajo ročno pomagati obnoviti.

Sprva so se trudili sejati runolistne seme, kot bi to storili na njivi, vendar se je to izkazalo za zelo neučinkovito, zato so pozornost usmerili v sajenje. Toda tudi to je težka naloga. »Če se ne boste skrbno pripravili in izbrali pravih lokacij, bo najverjetneje šlo narobe. Prav tako lahko vidimo, da imajo večja območja z vsaj 5.000-10.000 presaditvami boljše možnosti kot manjša območja,« je pojasnil Troes Lange, vodja raziskovalne skupine univerze. Ekipa je začela dvoletni projekt majhnega obsega, ki je pokazal, da se je gostota morske trave povečala za 70-krat, pokritost pa za 30 %. Zdaj delajo naslednji korak, ko angažirajo potapljače prostovoljce, da posadijo posamezne poganjke, pritrjene na razgradljive železne žeblje.

Vir: samo-pozitivno.com

Morda vas bo zanimalo tudi…