Končujem 20 let dolgo zgodbo

Veliki intervju – Werner Brozović na prelomnici

Pred tremi leti je želel glasbenik proslaviti prav posebno obdobje svojega življenja – dvajset let nastopanja, dvajset izdanih albumov in kar trideset let glasbene kariere. Žal mu je načrte prekrižalo zaprtje države in je moral nastop odpovedati tik pred zdajci, zdaj pa se 24. marca vrača na oder mariborske dvorane tabor, kamor segajo njegovi začetki. ta nastop bo tudi zadnji, ki ga organizirata z ženo Andrejo.

»Na tamkajšnje občinstvo sem še posebej navezan. Ljudje niso vrnili vstopnic in so ves ta čas potrpežljivo čakali, zato je moja moralna obveza, da koncert izpeljem. Zanje, zase, za vse, ki smo dvignjenih glav čakali na dan, ko bomo nasmejani širililjubezen,« se veseli velikega nastopa.

Zaključek turneje

Obenem nam zaupa, da bo ta koncert zadnji, ki ga organizirata z ženo Andrejo, njegovo najzvestejšo spremljevalko na glasbeni poti. »Odločila sva se, da po dvajsetih letih ne bova več prirejala koncertnih turnej, ki od naju zahtevajo ogromno stroškov, odgovornosti, neprespanih noči, dolge mesece priprav in veliko stresa. To bo koncert, ki bo zaokrožil mojo dvajsetletno koncertno pot. V tem času sem bil vedno osredotočen na nasmejane obraze in polne dvorane in priznati moram, da sem dvajset let živel svoje sanje.

»Med letoma 1999 in 2019 je imel koncertne turneje po največjih športnih dvoranah Slovenije«

Veliko čustev in ljubezni se je prepletlo med mano in mojimi poslušalci, saj ni minilo leto, da ne bi imel koncertne turneje, kar je svojevrsten rekord,« pravi pevec in doda, da to ne pomeni, da ga ne bomo več videli nastopati. Ne nazadnje je dve desetletji polnil dvorane po Sloveniji, njegove nastope v sklopu turnej pa si je ogledalo več kot pol milijona ljudi. Prav tako koncert v Mariboru ne pomeni konca njegovega glasbenega ustvarjanja. »Imel bom več časa za pisanje in snemanje novih pesmi in nedvomno bom še bolj ustvarjalen,« se nasmehne Werner, ki je pred dnevi v svet poslal skladbo Majka Dalmacija, ki jo je posnel s prijateljico Marino Tomašević, glasbo zanjo pa je napisal Marko Tomasović. Veselijo ga odzivi poslušalcev, še posebej zato, ker je pesem posvečena Dalmaciji, kamor segajo njegove korenine.

Slovenci se premalo cenimo

Triinpetdesetletni pevec pravi, da se je v treh letih spremenil, s tem pa je tudi njegovo življenje dobilo nove razsežnosti. »Name so se obrnila številna podjetja in predlagala združitev moje in njihove znamke. Tako sem postal ambasador mnogih slovenskih podjetij, s katerimi sodelujemo na spletni strani Iz prve roke. Seveda tam najdete veliko praktičnih nasvetov, zanimivih informacij, izveste marsikaj o čudovitih krajih doma in v tujini,« pove o svojem projektu in doda, da ga bo nedvomno podkrepil z novicami iz sveta glasbe. Veseli ga, da se je lahko na takšen način povezal z občinstvom in sledilci, ki spremljajo njegove glasbene dosežke in vse, kar počne zadnja leta. »Svojo znamko sem gradil trideset let in v čast mi je, da lahko prek nje svoje sledilce povezujem s podjetji,« pravi glasbenik, ki še zlasti podpira mlade podjetnike. »Nekateri med njimi ponujajo svetovne inovacije in s svojimi izkušnjami jim pomagam pri preboju na trg doma in v tujini. Zato, ker si to zaslužijo.

»Predvsem sem srečen, da sem spoznal veliko čudovitih ljudi, ki dihajo za svoja podjetja. Vse to me je navdihnilo in popeljalo v popolnoma nov svet podjetništva in pomoči sočloveku,«

Po mojem mnenju Slovenci na splošno premalo cenimo svoj jezik, naravne lepote in sposobnosti. Včasih se mi zdi, da mnogi ljudje prek političnih ali družinski vezi zasedajo najboljše položaje v podjetjih, čeprav so nesposobni ali omejeni. Ustvarjalni in sposobni ljudje pa nikakor ne morejo prodreti na trg. Takšnim pomagamo,« pove Werner, ki vse izdelke in storitve preveri iz prve roke, saj se mu zdi najpomembnejše, da so projekti zgrajeni na iskrenosti in zaupanju.

Dvojna srčna bolečina

Glasbenik se je v zadnjih treh letih večkrat poudaril, česar ne obžaluje. »Ljudje mi podajo roko, da bi se mi zahvalili, ker sem se zavzel za sočloveka v najhujših časih, ko so bili skoraj vsi tiho in gledali drugam. Osebno mislim, da nisem naredil ničesar posebnega, saj sem le sledil svojemu srcu,« pravi pevec, ki se zaveda, da je s tem postavil na kocko svojo tridesetletno glasbeno kariero.

»Niti za trenutek nisem pomislil, da bi bil tiho, saj so me starši naučili, da človeka, ki govori resnico, ne sme biti strah,« še pove glasbenik, ki je lani v zgolj mesecu dni doživel dve veliki izgubi. Umrla sta mu namreč oče in mama. »Zelo smo si bili blizu, vse življenje smo dihali kot eno.

Nisem si mislil, da bo tako bolelo, ko bosta odšla, po drugi strani pa sem hvaležen, da sta bila z mano 52 let. Priznam, da mi je njuna smrt strla srce, sploh zato, ker smo teden dni pred očetovim odhodom praznovali maminih 90 let. Oče je neverjetno lepo skrbel za mamo, 24 ur na dan je bil z njo in jo čuval kot kapljo vode na dlani.Nama z bratom je pokazal in dokazal, da na svetu le obstaja tista prava ljubezen, saj je mami zadnjih deset let posvetil vsak trenutek svojega življenja,« se s cmokom v grlu spominja njunega ljubečega in predanega odnosa. »Verjetno je mama tudi zato tako hitro odšla za njim, kajti bila sta kot ena duša. Vem, da jo je počakal tam nekje zgoraj, saj je odšla z nasmehom na obrazu, videti je bila neizmerno srečna in spokojna. Prepričan sem, da sta zdaj nekje skupaj, srečna in mladostna,« še pravi in iskreno doda, da je potreboval čas za žalovanje. »Tega se ne da preskočiti. Zelo sem bil navezan nanju in na njuno energijo, ki sta mi jo nesebično pošiljala,« pripoveduje s čustvenim glasom in doda, da še vedno čuti njuno bližino.