Pojav gozdov je trajno spremenil zemeljsko ozračje in podnebje ter omogočil življenje, kot ga poznamo danes. Zato odkritje najstarejšega gozda na svetu zagotavlja dragocen vpogled v naše razumevanje Zemlje pred in po pojavu gozdne odeje
Najstarejši gozd na svetu so pred tremi leti odkrili v zapuščenem kamnolomu blizu Kaira v zvezni državi New York. Ugotovljeno je bilo, da so tamkajšnje kamnine, ki vsebujejo fosilizirane olesenele korenine več deset starih dreves, stare približno 385 milijonov let – kar je približno 140 milijonov let starejše od pojava prvih dinozavrov na Zemlji.
Najstarejši odkriti gozd
To odkritje je pomenilo prelomnico v zgodovini Zemlje, saj so ta drevesa med prvimi zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida iz zraka in tako korenito spremenila prejšnje podnebje. Znanstveniki pravijo, da je ta drastičen padec ravni CO2 povzročil ohladitev Zemlje, kar je morda povzročilo izumrtje nekaterih bitij ob koncu tega obdobja. Hkrati je zmanjšanje ogljikovega dioksida vodilo do trajnega povečanja ravni kisika, kar pa naj bi vodilo do evolucije velikanskih žuželk, ki so v novonastalih gozdovih našle svoj idealen življenjski prostor
Kar je tako posebnega in inovativnega pri teh drevesih v Kairu, so njihove globoke olesenele korenine, ki jih prejšnja drevesa niso imela. Nekatere od najdenih fosiliziranih korenin imajo premer 15 centimetrov in tvorijo 11 metrov široke horizontalne radialne vzorce, ki se širijo od tam, kjer so nekoč stala navpična debla.
Prav ta razvejan koreninski sistem je odgovoren za sprožitev kemičnih reakcij, ki absorbirajo ogljikov dioksid iz atmosfere in ga pretvorijo v karbonatne ione v podtalnici, ki na koncu odtečejo v morje in se odložijo v obliki apnenca. To so pravzaprav prva moderna drevesa.
In katero je najstarejše drevo na svetu?
Naziv najstarejšega gozda na svetu nosi kairski gozd, vendar je ta gozd sestavljen iz fosiliziranih ostankov in ne živih dreves. Če iščemo najstarejše živeče drevo na svetu, bomo naleteli na dve drevesi, za kateri je bilo ugotovljeno, da sta stari več kot 4500 let!
Ščetinasti bor v vzhodni Kaliforniji, primerno poimenovan Metuzalem, je star 4853 let – kar pomeni, da je bil približno v času, ko so stari Egipčani gradili piramide v Gizi. Vendar je Metuzalema pred kratkim vrgla s prestola 500 let stara patagonska cipresa iz Čila, znana kot Alerce Milenario ali Gran Abuelo (Pradedek).
Se sprašujete, kako je mogoče, da na svetu obstajajo tako stari organizmi? Namreč, če niste vedeli, drevesa ne morejo oveneti od starosti, temveč njihovo življenje največkrat končajo škodljiva dejanja človeka, invazivni škodljivci ali vremenske ujme. Brez njih bi bila drevesa zagotovo najstarejši živi organizmi na Zemlji. Žal drevesa v urbanih območjih po nekaterih ocenah v povprečju živijo le osem let, kar je prekratko glede na to, da najproduktivnejšo fazo shranjevanja ogljika iz ozračja dosežejo šele v desetem letu.
Morda vas bo zanimalo tudi…
