JE NAŠA PERCEPCIJA STVARNOSTI PRIKAZ OBJEKTIVNE RESNICE?

Percepcija stvarnosti

Ali se vam kdaj zazdi, da ne dojemate stvarnosti takšne, kakršna v resnici je? Da naša percepcija stvarnosti ni prikaz popolne in objektivne resnice? To vprašanje je predmet razprav filozofov že od samega začetka filozofije.

Za večino ljudi je stvarnost tisto, kar lahko zaznavamo z našimi petimi fizičnimi čuti (sluh, vid, okus, dotik in vonj) in kar lahko razumemo preko signalov v naših možganih. Ti signali so nujni za izkušanje stvarnosti in senzorne signale, ki prihajajo iz zunanjega sveta.

Objektivna stvarnost

Da bi to bolje razumeli, uporabimo metaforo za opisovanje delovanja možganov. Naši možgani so ujeti v svoji lastni temi – tihih škatlah, ki jih imenujemo lobanje. Zato možgani nimajo neposrednega znanja o tem, kaj se dogaja v zunanjem svetu, in so odvisni od signalov, ki jih prejemajo preko senzorjev na površini telesa.

Možgani te signale prepoznajo kot rezultat sprememb v zunanjem svetu, vendar ne vedo, katere so te spremembe, dokler ne prejmejo rezultatov. Nato se v možganih zgodi nekaj, kar znanstveniki in filozofi imenujejo “problem obratnega sklepanja”. Ta problem se nanaša na način, kako možgani interpretirajo senzorne informacije, da bi odkrili vzroke teh sprememb.

Ko zaznavamo svet, naši možgani istočasno obdelujejo različne signale, kot so svetlobni, zvočni ali taktilni, da bi ugotovili, kaj jih povzroča. Na primer, ko vidimo senco, možgani ocenijo njeno obliko in položaj, da bi razumeli, kaj jo je ustvarilo. Ali, ko slišimo glasen zvok, to lahko pomeni karkoli; petarda, strel iz pištole ali morda počena guma.

Možgani prejmejo samo rezultate in morajo “ugibati”, za kaj pravzaprav gre. To je zelo zapleten proces, saj pogosto lahko obstaja več možnih vzrokov za isti senzorični dražljaj, podatki pa so lahko nepopolni in nejasni.

Na srečo možgani uporabljajo še en vir informacij za reševanje tega problema: pretekle izkušnje. S kombinacijo preteklih izkušenj in različnih hevristik možgani sprejemajo najbolj verjetne zaključke, čeprav so nekateri lahko napačni zaradi, na primer, vizualnih iluzij.

Vizualna iluzija

Možgani te zaključke sprejemajo prediktivno, torej nenehno ustvarjajo napovedi na podlagi preteklih izkušenj, da bi interpretirali sedanje informacije in napovedali prihodnje dogodke. To počnejo na zelo zanimiv način, ustvarjajo kategorije primerov iz preteklosti, ki so na nek način podobni sedanjosti.

Ta sposobnost napovedovanja omogoča možganom, da učinkovito upravljajo naše akcije in reakcije, zmanjšujejo presenečenja in nam pomagajo, da se lažje prilagodimo spremembam v okolju.

Družbena stvarnost

Zaradi narave možganov, da raje konstruirajo kategorije na podlagi funkcije stvari, in ne glede na njihov videz, okus ali vonj, lahko ljudje ustvarijo nekaj, kar imenujemo “družbena stvarnost”. To se nanaša na skupni nabor prepričanj, norm, vrednot in konvencij, ki tvorijo družbeno strukturo in določajo našo percepcijo družbenega sveta.

Na primer, koncepti, kot so denar, oblast, spoštovanje ali družbeni status, niso fizične stvari, ki jih lahko dotaknemo ali vidimo, temveč so družbene konstrukcije, ki obstajajo zaradi našega kolektivnega prepričanja v njihov pomen in pomembnost. Naši možgani konstruirajo kategorije za te abstraktne koncepte na podlagi njihove funkcije v družbenem kontekstu, kar omogoča, da se družbena stvarnost ohranja in prenaša skozi generacije.

Čeprav naši možgani bivajo v temni, tihi škatli, to ne pomeni, da smo v njej ujeti. Možgani imajo neverjetno in čudovito sposobnost, da iz koščkov preteklih izkušenj ustvarijo nekaj popolnoma novega, kar še nikoli nismo doživeli, in to imenujemo domišljija.

Domišljija nam omogoča, da presegamo meje in ustvarjamo nove perspektive. Vendar pa je to dvorezen meč, saj zaradi te sposobnosti lahko včasih težko ostanemo v sedanjem trenutku. Zato moramo vaditi našo sposobnost, da nadzorujemo, koliko želimo biti omejeni s tem, kar se dogaja zunaj škatle, in koliko želimo, da se osvobodimo teh omejitev.

Naša percepcija stvarnosti je kompleksen proces, ki združuje signale iz zunanjega sveta s preteklimi izkušnjami in našo sposobnostjo napovedovanja. Čeprav lahko ti procesi včasih vodijo do napačnih zaključkov, nam omogočajo učinkovito navigacijo skozi življenje. Razumevanje, kako delujejo naši možgani, nam lahko pomaga bolje razumeti sebe in našo interakcijo z okoljem ter zgraditi boljšo družbeno stvarnost.

Pripravila: DS

Foto: pexels.com